Izguba časa

Opažam, da mi je čas izredno dragocen. Če me kaj resno vrže iz tira, je to izguba časa.

Danes sem se na Anjinem bajku spravil menjati gumice na zgodnji različici v-brakeov neznanega proizvajalca. Presenetil me je menjalnik, ki je po vseh teh letih še vedno nastavljen v nulo in dela ko urca. Kolo je staro najmanj šest let, na njem pa ni bil zamenjan niti en samcat del. Med menjavo gumic sem opazil, da bi bilo dobro menjati zajle in bovdne, sploh na zadnji bremzi, ker je zajla dobesedno nalimana na bovden in ne drsi kot bi morala. Posledično sem popeesdeval ob nastavljanju bremze. Mojstru bi bilo takoj jasno, da pri tako usranih bovdnih ne bo rezultata, ampak jaz bedak sem vseeno vztrajal. Prednjo bremzo naštimam dokaj dobro, zadnje pa nikakor. Dve uri šraufanja in nič. Prejšnje stanje mi je uspelo celo poslabšati. Ko bi vi mene videli kolk me razjezi. Ni hujšega kot, da mi gresta dve uri popolnoma v nič. Slabše so edino tri ure. Razpeesdi me tudi, če se odpeljem od doma in kaj pozabim. Popolna izguba časa je tudi spanje, ampak s tem sem se že sprijaznil.

Zdaj sem se nekoliko pomiril in že špegam skozi okno kdaj pride domov spodnji sosed, ki priložnostno šraufa kolesa. Dam rajši njemu jurja na roko, kot pa da sam izgubljam živce. Pa še z unim tafajnim sprejem iz Pliberka mi ga bo našprical. :)